• Niko Hari

Zmaga ni opcija: pet najbolj ubogih NBA franšiz

Mediji radi govorimo o uspehu, zmagah in superlativih. Tokrat bomo malce obrnili jadra naše naracije vsega pozitivnega, v blišč odetega športnega pisanja. Ligo NBA krasi šov, zabijanja in kultna moštva, ki skozi zgodovino ne poznajo več kot nekajletnega sušnega obdobja, ko se niso borila za najvišja mesta v košarkarski galaksiji. Na drugi strani imamo odpadnike. Franšize, ki ne znajo, ne zmorejo in včasih zaradi tako imenovanega ''tankanja'' nočejo zmagovati. Slednjih se ne bomo dotaknili, saj bi se lahko o namernem izgubljanju tekem razpisali v samostojnem prispevku. Ogledali si bomo pet NBA franšiz, ki se kljub želji po zmagovanju nikakor ne znajdejo v svojem poslu. Spoznali bomo moštva, ki so pokazala, da so Škode v svetu Ferrarrijev.


Izognili se bomo stalnicam v globeli porazov, kot so Sacramento Kings in Phoenix Suns (čeprav sta to verjetno najslabše vodeni organizaciji v tem športu). Več besed bomo namenili franšizam, katerim je Fortuna namenila svoj nasmeh, a so se vseeno potrudile po najboljših močeh, da šampionski prstan gledajo le skozi vitrine drugih ekip.



New Orleans Pelicans

Vam je uspelo na naboru izbrati generacijski talent? Imate v svojih vrstah verjetno najboljšega krilnega centra po Timu Duncanu? Ste vseeno loterijska ekipa z dvema nastopoma (od tega je en vreden omembe) v končnici? Če so vaši odgovori na vprašanja pritrdilni, vam lahko sarkastično čestitamo. Sedite na upravnem stolčku franšize New Orleans Pelicans. Vsa čast. Za vas je igral Anthony Davis, košarkar, s katerim bi vsaka na pol kompetentna franšiza uspela vsaj vstopiti v boj za naslov prvaka. Na žalost vaša franšiza besede kompetentno ne zna niti črkovati. V šestih letih, ko ste na razpolago imeli enega najboljših krilnih centrov tisočletja, vam je v končnico uspelo priti dvakrat.


Tudi vi bi bili razočarani. Vir: NBC Sports


Zgraditi moštvo okrog visokega igralca v moderni ligi je vse prej kot najlažja naloga na svetu, pa vendarle. Vašega zvezdnika vam je uspelo poparčkati z enim dobrim igralcem (Jrue Holliday), centrom, ki je kazal mitske predstave, po poškodbi pa se nikoli ni vrnil v staro formo (Demarcus Cousins), poleg tega pa je za kemijo vašega moštva koristen kot viagra Varysu iz serije Igra Prestolov. No, tu je še Rajon Rondo, ki žogo na koš meče kot vrečo krompirja, a zato odlično podaja, truditi pa se začne komaj v končnici, če sploh. Čestitamo. Zapravili ste šest let generacijskega talenta za bežno spomenljiv, a vseeno ''herojski'' poraz v konferenčnem polfinalu. Košarkar z najlepšimi obrvmi na svetu vam je hvaležen.


Vaš zvezdnik je zahteval menjavo, pri kateri ste losangeleške Lakerse oželi, kot italijanska mafija lastnike majhnih trgovin. Svoje vrste ste napolnili z mladimi talenti, kot sta Brandon Ingram in Lonzo Ball. Nato vam je še padla žlica v med, saj ste na naboru dobili prvi izbor, katerega ste pretvorili v še enega potencialnega zvezdnika za vse čase, Ziona Williamsona. Menjava v vodstvu franšize nam nakazuje na boljšo prihodnost, zato lahko le upamo, da se nočna mora ne bo ponovila.


Oklahoma City Thunder


Oklahoma? A ni to ekipa, ki je bila ena izmed najbolj konkurenčnih v zahodni konferenci? Jap. To pa še ni vse, če pokličete v naslednjih desetih minutah, boste v treh zaporednih naborih izbrali tri bodoče MVP-je. Za vas bo igral najboljši ''scorer'' po Kobeju Bryantu, najbolj eksploziven organizator igre, kar jih je videlo človeško oko, ter še branilca, ki bo v svoji karieri kot za šalo dosegal čez trideset točk na tekmo, čeprav ga bodo ostali navijači sovražili kot Slovenci svoje sosede. Dame in gospodje, v vašem moštvu igrajo: Kevin Durant, Russel Westbrook in James Harden. Za nameček ste na naboru izbrali še Sergea Ibako, zelo solidnega krilnega centra, ki bo pomagal zaokrožiti vaše moštvo. Roko na srce ste imeli v eri treh bodočih superzvezdnikov kar nekaj smole s poškodbami, a ste vseeno imeli kar nekaj priložnosti, da z vsemi tremi, zdravimi kot dren, pustošite po zahodni konferenci. Na žalost je bil vaš največji dosežek zapravljeno vodstvo s tri proti ena v tekmah v konferenčnem finalu proti Warriorsom iz Oaklanda.


Et tu, Kevin?

Vaše napake so se kar vrstile. Najboljšega šestega igralca leta Jamesa Hardna ste skušali poplačati z bonom za Mercator, namesto, da bi mu plačali toliko, kolikor je vreden. Zahteval je menjavo, kajpak. Po neuspehu proti Warriorsom vas je na zahrbten način zapustil še Kevin Durant. Če jih ne moreš premagati, se jim pridruži. Durant je čez noč postal javni sovražnik številka ena, ostal pa vam je samo še zvesti Westbrook. Uspelo vam je pritegniti še enega superzvezdnika, da bi z Westbrookom vendarle osvojil šampionski prstan. Paul George je bil naslednja žrtev vaše franšize. Morda bi tandemu Westbrook-PG 13 uspel veliki met, če se ne bi ujeli v past imenovano Carmelo Anthony. Najbolj egocentričnega košarkarja v moderni zgodovini, ki je bil že krepko izven svojih najboljših košarkarskih let, ste pridružili svoji renovirani ekipi. Morda bi vam s tem trojčkom celo uspelo, a se košarka na žalost ne igra s tremi žogami. Oklahoma je bila blagoslovljena s toliko talenta v desetih letih, kot ga nekatere franšize niso videle v svoji celotni zgodovini. Zato si popolnoma zaslužijo mesto na lestvici najbolj zavoženih franšiz zadnjih let.


Le kaj so si o Durantovi potezi mislili navijači? Vir: The Comeback


Da postavimo stvari v kontekst: smola s poškodbami, eno najzahrbtnejših dejanj košarkarja, kar jih pomnijo naši očaki in smola z Hardnom, ki bi ga zaradi spremembe v maksimalni kapaciteti plač nekaj let pozneje brez težav lahko obdržali v svoji ekipi. To so razlogi, ki so botrovali potonu ladje imenovane OKC. Vseeno pa je levji delež odgovornosti na plečih franšize, ki podarjenega ni znala spreobrniti v edino stvar, ki v svetu košarke kaj šteje – šampionski naslov.


Philadelphia 76ers


Zaupajte procesu. Besede, ki so odmevale v Philadelphiji, ko so s svojim ''tankanjem'' bolj spominjali na dokumentarec druge svetovne vojne kot na košarkarsko moštvo. Leta namernega izgubljanja bi naj moštvu prinesla slavo in čast v karavani NBA, danes pa so v situaciji, ki ni ''ne tič ne miš''.


Na naboru so večkrat so ustrelili v prazno, saj so s svojimi izbori v moštvo uvrstili igralce, ki se jim danes liga posmehuje. Tudi slepa kura zrno najde, pravi zimzeleni slovenski pregovor, in tudi Sixersom je uspelo na naboru izbrati Joela Embiida ter Benna Simmonsa.


Z mladim dvojcom, ki več časa preživi v rehabilitaciji kot na igrišču, so si pri Philadelphiji obetali velike stvari. Prva napaka. Embiid in Simmons sta kompatibilna kot Airpod slušalke in štedilnik. Samo Bog ve, kaj so naredili s svojim tretjim top izborom, Markellom Fultzom, ki je po prihodu v Philly dobesedno pozabil metati žogo. Minilo je nekaj časa, Embiid je dokazal, da je en najboljših centrov lige, Simmons pa je dokazal, da je to, kar smo od njega videli v krstni sezoni, očitno maksimum. Na žalost mu ne uspe pridobiti meta za tri točke, zato je izjemno enodimenzionalen ofenzivni igralec, ki ga ''prečita'' vsak približno sposoben obrambni igralec, še posebej v končnici.


Zaupajte procesu. Vir: Philadelphia Tribune


Vseeno so Sixersi z glavo skozi zid skušali zgraditi šampionsko ekipo okrog tandema Embiid – Simmons. Pripeljali so Tobiasa Harrisa in Jimmyja Butlerja. Dva zvezdnika (če velikodušno Harrisa lahko označimo tako) sta Philadelphiji pomagala do zavidljivega poskusa osvojiti vzhod, a jim ni uspelo. Kasneje so slabšemu izmed dvojca Butler – Harris dali maksimalno pogodbo, Butlerju pa so zaželeli več sreče pri drugi ekipi. Velika napaka. Harris se po eni dobri sezoni ni znal vrniti v formo, Butler pa danes presenetljivo vodi moštvo iz Miamija v končnico (rezultatsko so trenutno celo pred Sixersi). Poleg omenjenega debakla je Philadelphiji uspelo izgubiti čisto vse šuterje, ki so zaokroževali moštvo (Šarić, Covington, Redick). Najverjetneje največja napaka organizacije, saj tako Embiid kot Simmons rabita ostrostrelce, da sta lahko učinkovita na igrišču.


Na lanskem trgu prostih igralcev so podpisali še centra Ala Horforda, ki je šolske klopi gulil z Marijo Terezijo, z nesorazmerno dolgo, še posebej pa drago pogodbo. Philadelphiji ni uspelo priti v finale lige NBA kljub temu, da na vzhodu trenutno obstajajo poleg njih še tri ekipe, ki so sposobne doseči enak uspeh. Nekateri menijo, da je Sixersom letos usojeno. V ligi, ki se trenutno osredotoča samo na met za tri točke, pa je malo verjetno, da se ekipa brez pravih ''šuterjev'' lahko uvrsti v veliki finale.


New York Knicks in Minnesota Timberwolves

Kljub temu, da smo se na začeku dogovorili, da se ne bomo znašali nad franšizami, ki so v grozoviti formi že od časov Brižinskih spomenikov, moramo pri New York Knicksih in Minnesota Timberwolvesih narediti izjemo.


Knicksi so definicija poraznega vodenja tako s strani trenerjev kot s strani vodstva franšize. Lastnik moštva James Dolan je vse prej kot košarkarski navdušenec. Več časa nameni svoji povprečni glasbeni skupini JD & The Straight Shot kot uspehu moštva, katerega ima v lasti. Še ena igračka ljudi s preveč denarja.


Dolan ne more skriti navdušenja nad košarko. Vir: Elite sports New York


Knicksom ne pomaga nič. Kot moštvo iz New Yorka imajo to srečo, da so kljub svoji mizernosti najbolj dobičkonosna franšiza v ligi. Morda je njihova finančna mogočnost razlog, da je leta 1985 takratni komisar lige NBA, (žal pokojni) David Stern, na vse pretege skušal oživiti že takrat ''mrtvo'' franšizo. Zgodil se je najbolj kontroverznih naborov vseh časov. Takrat nabor ni potekal z žogicami ampak s kuvertami. Sternov pomočnik je kuverto z Knicksi vrgel v steno bobna, ta pa je bila vidno poškodovana. Presenečenje, prvi izbor so dobili Knicksi, v njihove vrste pa je prišel takrat najbolj zaželen igralec, danes pa košarkarska legenda, Patrick Ewing. Teoretiki zarot si manejo roke. V New Yorku je takrat zavladalo obdobje relativnega uspeha, vendar krone lige NBA niso osvojili.


Posnetek žreba 1985, presodite sami.


Knicksi od Ewingove ere ne znajo in ne zmorejo doseči več kot nekaj pozabljivih nastopov v končnici. Igrajo z imeni, ne z moštvom. Pomembnejša sta status in glamur kakor dejansko zmagovanje tekem. Od časa ''zen mojstra'' košarke, legendarnega Philla Jacksona (ki je kot trener in direktor moštva pogorel na celi črti) pa vse do današnjega dne so Knicksi tako rekoč klovni lige. Trenerje menjujejo kot ''gate'', ne zavedajo pa se, da je problem veliko bolj korenit kot gospodič z tablico na robu igrišča. Knicksi na naborih slabo izbirajo, kar pa je še huje, povprečnim igralcem delijo neverjetno visoke pogodbe. Črni luknji v New Yorku ni videti dna, navijači pa Dolana že leta prosijo, naj franšizo vendarle proda.


Timberwolvesi so podobno kot Knicksi popolnoma razglašena organizacija, a z manjšo finančno koristjo za ligo NBA. Najprej so uničili najboljša leta Kevina Garnetta (1995-2007) . V letih, ko je postal MVP lige, je na igrišču imel bolj malo pomoči, zato slasti naslova ni okusil vse do prestopa v Boston. Trenutno v Minnesoti delajo podobno, kot so delali z Davisom pri Pelicansih. V svojih vrstah imajo generacijski talent, Karla-Anthony Townsa, ki kaže izjemne predstave vse od svojega prvega leta v ligi. Wolvesom ne gre očitati, da se niso potrudili. V moštvo so pripeljali že omenjenega Butlerja, ki je Townsu pomagal priti v končnico. Kasneje so Butlerja odslovili, zato, da so lahko mastno poplačali še enega perspektivnega mladeniča, Andrewa Wigginsa, ki so ga Wolvesi pridobili v menjavi za Kevina Lova v Cleveland. Tudi Love je svoja najboljša košarkarska leta (2008-2014) zapravil v Minnesoti. Kaj kmalu je košarkarska javnost spoznala, da je Wiggins pred očmi imel le zelene listke s portretom ameriških predsednikov. Njegova forma stagnira vse od prve sezone, zadnja leta pa celo pada. Sicer je letos pokazal nekaj dobrih, celo odličnih predstav, a večmilijonske plače še ni upravičil. Poleg nesposobnega vodstva franšite (izpostaviti je treba nekdanjega trenerja in direktorja ekipe Toma Thibodeauja), sta problematična tudi Wiggins in Towns, ki sta se oba kot izgleda, zadovoljila z milijoni. Za zmage jima je očitno bolj malo mar, dokler je individualna statistika estetsko privlačna.




0 views